Ko sem bila še majhna, sem mislila, da je športni semafor televizijaKo sem bila še majhna, sem mislila, da je športni semafor televizija
Moja mami mi vedno rada pripoveduje zgodbo o tem, kako sem jo na tekmi vedno spraševala, kdaj bo risanka in kazala s prstom na športni semafor, ki je seveda kazal le rezultate tekme. Ni mi mogla razložiti, da je to ekran, na katerem se kažejo rezultati tekme, in da tam risanke ne bo, bo pa, ko bomo prispeli domov na televiziji.
Sicer se kar razumem, če sem res takrat imela okoli pet let in me verjetno tekma nogometa ni najbolj zanimala. Logično kajne. Le zakaj bi petletna punčka z zanimanjem gledala tekmo in vedela, kaj je športni semafor, ko so jo v resnici zanimale popolnoma druge stvari. No, sicer moj sosed je to dobro znal razložiti menda, čeprav če mene vprašate, bi rekla, samo, da je znal zelo dobro ponoviti, kar so mu rekli starši, v resnici je pa tako kakor jaz čakal, da se bo športni semafor spremenil v televizijski ekran in bo na sporedu risanka.
Se pa kar živo predstavljam, kako sem sredi napete tekme, ko so vsi, čakali na zmago favorita, znala zmotiti fokus svojih staršev z vprašanjem o risanki, medtem ko sem nepremično gledala v športni semafor in čakala na težko pričakovani trenutek. Mislim, da mi zato še danes vračata, ko povesta to zgodbo vedno tako, da se vsi smejimo na ta račun in seveda sta poskrbela, da vsi moji prijatelji to vedo. Še dobro, da sem navajena šal na svoj račun in me ne ganejo veliko, se vedno nasmejim skupaj z vsemi.
Risanke so zelo pomembne za otroke, športni semafor pa zelo pomemben za vse, ki obožujejo tekme, pa še podoben je ekranu od televizije, kar je za otroke skoraj enako. Vem pa tudi to, da sem v nekem trenutku enostavno razumela, da športni semafor ne bo predvajal risanke, ampak samo rezultate tekme, in res ne vem, komu je končno uspelo, da me je v to prepričal.…